Srečno, Kekec

Kekec in Rožle, sta šla za pastirja k nekemu kmetu, ta pa je imel tudi slepo hčer Mojco, ki pa je bila njunih let. Ko se je stemnilo sta načela pogovor o teti Pehti, ki je bila strah in trepet teh krajev. Baje naj bi kradla tudi otroke. Kekec, Mojca in Rožle so se zjutraj odpravili v planšarsko kočo. Prijazni Kekec pa je Mojci obljubil, da bo našel zdravilo za njene bolne oči. Medtem ko je Mojca nabirala rože, pa se prikaže zlobna ženska jo ugrabi in odpelje v svojo kočo: to je teta Pehta, ki pa Mojco hče obdržati, ker ima rada njeno petje. Pehta je zelo dobra zeliščarka in v gori najde redko rožo, iz katere naredi zdravilo za Mojčine oči. Kekec in Rožle iščeta Mojco in prideta do Pehtine koče: Kekec junaško zleze skozi streho in z Mojco zbeži. Hudobna Pehta je za njima poslala svojega psa Volka, a sta se uspela rešiti. Zbežala sta po brvi čez gorski potok. Plašni Rožle pride domov in cel prestrašen pove, da je Kekca in Mojco najbrž požrl Pehtin Volk. Vsi vaščani in Mojčin oče so se z baklami odpravili iskat Kekca in Mojco, ki pa sta prenočila v neki gorski votlini. Pehta jih opazi in zažge svojo kočo. Ko je Kekec pripeljal Mojco domov, je Mojca svoji materi povedala da teta Pehta pozna zdravilo za njene oči, ter brž stekla iz hiše. Pehta ga ujame in odpelje v svojo votlino. Kekec Pehto izzove, da med vsemi svojimi zdravili nima zdravila za oči, Pehta pa se pohvali, da ga ima in da bi Mojco ozdravila, če je Kekec ne bi odpeljal. Kekec se skuša spoprijateljiti z njenim psom in skrivoma išče čudežno zdravilo. Ker ga je Pehta pri tem zalotila, je kruto pretepla svojega psa, ter Kekcu pokazala, kje se skriva zdravilo: v steklenički namreč, ki jo ima okrog vratu …